Seveda se lahko preči brez zimske opreme, je pa sneg trd in zbit, ko se pokaže sonce se hitro zmehča zgornja plast. Na vrhu se samo poslikava in nazaj do koče, kjer sva se kr malo martinčkala na soncu. Bilo je prav prijetno, nekaj pojeva, koča zaprta in slabi urcije bil čas da greva dol. Iz vseh smeri se je že dvigala oblačnost. Po Zabreški poti v dolino, kjer se pa vidi moč narave, kaj je delala pozimi, kar nekaj snegoloma, plazovin in še eno manjše snežišče, katero je kar zoprno za prečit. Saj tu srečava enga avstrijca, ki je šel s padalom gor in sva mu pomagala prečit. Ob 10h sva bila že pri Valvazorju, enkratno izkoristila dopoldne, še ogled Turške jame, in pa na eno kavico do Završniškega jezera.
Lep pohodniški pozdrav
Metod
Ni komentarjev:
Objavite komentar